Jurij Kravcov se je rodil 14. oktobra 1959 na jugu Rusije, v mestu Millerovo pri Rostovu na Donu. V Rostovu je leta 1985 diplomiral na umetniški akademiji M.B. Grekova (smer dekorativna umetnost). Še v osemdesetih letih se je preselil v Leningrad, danes Sankt Peterbug, a po nekaj letih odšel v Bolgarijo. Od tam ga je pot pripeljala v Slovenijo, v Ljubljano, kjer od jeseni 1992 živi in dela. Ves čas neutrudno slika in veliko razstavlja. Leta 2002 je dobil slovensko državljanstvo.
Zasanjani slikar. V slovenskem prostoru, posebno na ljubljanskem območju in na Gorenjskem, že dobro znani ruski slikar Jurij Kravcov je na likovnem področju zanimiv obraz časa. Po svoje je tipičen predstavnik sodobne ruske umetnosti, ki se zaradi drugačnosti, predvsem temeljitejše klasične likovne izobrazbe, manj sam sebi zadosten, približuje za kulturo zainteresiranim ljudem.
Tako kot zastopajo po vsem gospodarsko bogatejšem svetu že nekaj časa zaradi uspešnosti vse bolj prisotni ruski umetniki takšno umetnost, ki priteguje ljudi, tudi za likovno ustvarjalnost Jurija Kravcova lahko ugotovimo, da jo v največji možni obliki pogojuje zanj novo slovensko okolje. Kot gostujoči umetnik, ki se je po desetletnem stalnem bivanju v Sloveniji že dodobra ukoreninil vanjo je postal povsem odvisen od prodaje svojih slik. Ni mu namreč preostalo kaj drugega, kot da si je takoj poiskal naročila oziroma da si je našel kupce. čeprav se je seznanjen s fascinantno rusko avantgardno umetnostjo prve tretjine 20. stoletja, takoj po akademiji v stiku s peterburškim umetniškim undergroundom hitro vključil vanj, mu takšno povezovanje v Sloveniji ne bi omogočalo bivanja, zato se je utiril na že omenjeni poti, odvisni zgolj od odziva ljudi. Sprva šele napol izoblikovana umetnikova vizija, kakšne naj bodo njegove slike, pri njem zadostno podprta z znanjem in likovno občutljivostjo, je bila takoj vzljubljena pri ljudeh, v živo so zadele njegova izšolanost v dekorativni smeri in iz nuje pogojene nizke cene. Z leti, podprt z zaupanjem slovenskega okolja, je postal slikar, vse bolj oddaljen od hitro ostarelih idej umetniškega undergrounda, mnogo samozavestnejši in je ob vztrajanju na v Sloveniji začeti ustvarjalni poti vidno likovno očistil in izpovedno utrdil svoje vse bolj samosvoje, na osebnem čustvovanju, na rahločutnem sanjarjenju zasnovane slike. V po svoje ponavljajočih se podobah nežnih deklic ali v lahkotni mešani slikarski tehniki kot privid navdahnjenih cvetličnih tihožitjih ostaja Jurij Kravcov kot pravi mojster čopiča vedno isti, a nikoli dolgočasen, po svoje sodobno vznemirljiv in privlačen tudi zato, ker lahko slutimo v zasanjanih ljubkih podobah preprosto resničnost – obraz umetnikove žene.

Mirko Juteršek